Ķndice del Foro Foro de Odinismo - Įsatru
Foro de Odinismo - Įsatru
El Foro Odinista - Įsatru de Espańa
 
 F.A.Q.F.A.Q.   BuscarBuscar   Lista de MiembrosLista de Miembros   Grupos de UsuariosGrupos de Usuarios   RegķstreseRegķstrese 
 PerfilPerfil   Identifķquese para revisar sus mensajesIdentifķquese para revisar sus mensajes   ConectarseConectarse 

El manifiesto de Marx en Godo

 
Publicar Nuevo Tema   Responder al Tema    Ķndice del Foro Foro de Odinismo - Įsatru -> Gutiska Razda/Lengua Goda
Ver tema anterior :: Ver siguiente tema  
Autor Mensaje
Ernust
Goše


Registrado: 18 Sep 2006
Mensajes: 2286
Ubicación: Midgard

MensajePublicado: Jue Ene 05, 2012 3:15 pm    Tķtulo del mensaje: El manifiesto de Marx en Godo Responder citando




Ahma ist wrakjands Aiwropa — ahma kaummunismaus. Allos žružjos sinaizos Aiwropos gagahaftidos sind in weihamma traustja bi us-dreiban jainamma ahmin: Papa jah Tsar, Metternich jah Guizot, fragkiskai uswaltjandans jah sahsiskai wardiggos.

Hvar ist sa andstandanda hiuhma, saei ni waja-merižs swe kaummunistisks wauržans ist fram anda-stažjam raginondam is? Hvar ist andstandanda hiuhma, saei ni ibuka-warp žata ga-tandjando id-weit kaummunismaus, wižra žaim mais fram-gagganam and-lagja-liudim, jah wižra ibuka-tilondam anda-stažjam ize?

Twos waihteis at-augjand sik fram žizai dediwaihtai:

I. Kaummunismus ist ju-žan uf-kunžs swe žruži af allaim aiwropiskaim žružjom.

II. Ist hauh žeihs žatei kaummunistans, and-augiba, faura allamma fairhvau, ga-swi-kunžjand kunžja, mundreins jah halžeins ize, jah spill bi ahman kaummunismaus wižra-satjan miž swi-kunžja af hiuhmin sa silba.

Bi žizai mundrein, sind kaummunistans missa-leikistaizo žiudo sik in London ga-gaggans jah und-waurpun iftuma swi-kunži, žatei ist us-mernans wairžan in aggiliskai, fragkiskai, sahsiskai, italiskai, flamiskai jah daniskai razdai.



--------------------------------------------------------------------------------

I — BAURGEINEI JAH AIHTILAUSAI

--------------------------------------------------------------------------------

Spill allaizo and hita nu wisandeino ga-main-duže ist spill bi stassiweiga.

Sa frija jah žius, patrikjus jah plaibaijus, fažs jah libaigins, fasteis jah swains, maurguba: stodun uf-žrukjands jah uf-žrukidai, in un-hveilai wižra-satein du misso, funsidedun un-af-brukan, suns ana-laugn, suns and-augi weig, weig žatei in allaim sinžam andida in us-waltjandein id-skapižai ga-main-dužais žizos allons, aižžau in ga-mainai qisteinai haifstjandeino stasse.

In airizeim aldim spillis, bi-gitam nehv in allaim stadim all-andja ga-tewein ga-main-dužis in missa-leikaim standim, aina manag-falda gridein stasse žizo ga-main-dužeinono. In fairnjai Rumai habam weis patrikjuns, knaihtans, plaibaijuns, žiwans; in Midjai Aldai, faihožiskai fraujans, skalkans, fastjans, swainans, libaiginans; jah in nehv allaim jainaim stassim aftra us-sindos ga-teweinins.

So, us qisteinai žizos faihožiskons ga-main-dužais, ur-rinnaido and-wairžo baurgeino ga-main-dužs ni blaužida stassi-wižra-sateinins. Si žat-ain ga-satida niujos stassins, niujos ga-qissins uf-žrukeinis, niujos laudjos weigis in stadai žizo fairnjono.

So alds unsara, so alds baurgeineins, ažžan us-taikneiž sik ei ain-falžida stassi-wižra-sateineins. So allo ga-main-dužs dis-tahneiž sik mais jah mais in twos mikilos anda-neižos bi-baurgeinins, in twos mikilos stassins misso and-standandeins: baurgeinei jah aihtilausaliudeis.

Fram libaiginaim Midjaizos Aldais ur-rinnaidedun baurgarjos baurge žizo frumistono, jah fram jainai baurgižai and-waibidedun sik grundu-stomans žai frumistans baurgeineins.

Und-žakeins Amerikos jah bi-fareins Afrikos skopun baurgeinein žizai reisandein niuja airža. Žata austra-indisko jah sinisko mažl, žata landa-nem Amerikos, in-maideins miž niujalandam, so manageins maidjakaupis jah tauje allis, gebun kaupa, faržonai, us-daudeinai, ainana iupa-swaggw ni fauržis kunžana, jah žaruh žan, du us-waltjandin grundu-stomin in ga-main-dužai faihožiskai ga-tairandein, aina adra and-waibein.

Sa and hita nu wisanda faihožiska aižžau gildaga waurstwei-haidus us-daudeins, ga-nohida južan ni wahsjandeim žarbom mažle žize niujaize. So ga-smižons nam staž is. Af-skubanai wauržun gildja-fastjos fram midji-stassai žizai us-daudeinon; daileins arbaidais ana midumai leikožiwe anžar-leikaize us-laiž faur daileinai arbaidais in waurstwa-stada žamma ainaklin.

Iž bijands wohsun mažla, bijands aiauk so žarba. Jah so ga-smižons ga-nohida južan ni. Bi-že, us-waltidedun staums jah tawilos ga-smižons žo us-daudeinon. Žo staž ga-smižonais nam so and-wairžo mikilo us-daudei; žo staž midja-stassais žizos us-daudeinons nemun žai us-daudeinans miljonarjos, žai waurkifažeis allaize harje žize us-daudeinane, so and-wairžo baurgeinei.

So mikilo us-daudei ga-skop fairhvumažla, žammei manwida so und-žakeins Amerikos. Žata fairhvumažl gaf du kaupa, faržonai jah landa-gawissai abra and-waibein. Žatuh aftratawida, in seinai tewai, ana uf-žaneinai žizos us-daudeins; jah in sama-leikamma melin swe us-daudei, kaup, faržons, eisarnawigos uf-žanidedun sik, in sama-leikamma melin and-waibida sik so baurgeinei, managida žana auž izos, jah skauf ana hindargrundu allos stassins at-stiganons us Midjai Aldai.

Weis saihvam, žan-nuh, hvaiwa so and-wairžo baurgeinei si silbo ist ain taui ainis laggis and-waibeinigaggis, ainaizos tewos miž us-walteinim in haidau ga-smižonis jah ga-wissis.

Hvarjizuh žizo and-waibeinigride žizos baurgeineins was miž-qumana ainai ga-and-hafjandein raginiskai fram-gahtai, in žizai stassai. Uf-žrukida stass uf fraujinassau žise faihožiskaize fraujane, sarwižs jah silba-raginonds ga-qums in žamma baurgs-gauja: her ungilstragibandei baurgiska žiudawaihts (swe in Italjai jah Sahsalanda); žar gilstraskulda žridja stass žis žiudinassaus (swe in Fragkareikja); afar žata, in hveilai ga-smižonos wižrakauriža wižra ažala, in andizuh stasseinamma aižžau all-andjamma žiudinassau, jah haubidagrundus žiudinassiwe žize mikilane allis, si ga-jiukaida sis bi spedistin, fram skapižai žizos mikilons us-daudeins jah žis fairhvumažlis, in žamma and-wairžin fulla-triggwin reikja, žana us-letandan raginiskan fraujinassu. Žata waldufni žis and-wairžins reikjis ist žatain us-skut, žatei faura-gaggiž žaim ga-mainam kaupam žizos allons baurgeineins.

So baurgeinei was in spilla aina maist us-walteiniska dails.

So baurgeinei, hvaruh žarei si fraujinassu ga-tiloda, ga-tar alla faihožiska, fadruwaldufniska, frižuhlasa ga-hahja. Si un-bleižaba dis-hnaup žos filu-faihons faihožu-bandjos žozei bundun mannan miž “waldandam bi wistai” is, jah ni bi-laiž anžaros bandjos in midumai liude, žau naqada silba-kara, žau rauhteinilaus “bas laun”. Si drugkida žo weihon us-geisniža žizos ga-gudaba swignižos, žana knaihtagan funi-mož jah žo spiuta-baurgeinon gaurein, in eisakaldamma watin rahneinais žizos seina-gairnons. Si maltida ga-riudi žata silbina in inmaideini-wairža, jah in stada frijeino žizo ražjolausono ga-raididono waila-ga-staldanono, ga-satida žo ainaklon, žuhtulauson kaupafrijein. Maurguba: in stada bi-faihis žis, in ga-laubeinaim jah raginiskaim airzeim, hulidins, si ga-satida bi-faih žata skeir, skamalaus, raiht jah kald.

So baurgeinei and-wasida wulžuliuhaž fram allaim amaližom und hita nu sweraim jah miž ga-riudai aizai bi-saihvanaim. Si ga-tawida wisti-fasti, witoda-fasti, gudjan, liužjan, guman leiseins, du fra-guldanaim asno-waurstwam izos.

So baurgeinei af-tar fram kunja žata rauhteino hulistr is, jah id-brahta ita du hrainjamma skatteinamma ga-hahja.

Us-qaž baurgeinei hvaiwa so hraiwo swinžeibairhteins, žoei ana Midjai Aldai swa abraba silda-leikjand ibuka-tilonds, fanž in žizai sainiston latein žata doba bi-auk izos. Si frumista was at-augjan hva dežs mans gansjan mag. Si ga-tawida faura-tanja žoei ufar-teihand aigwptiskai pwramidos, rumonisk watnalaideineis jah gutaniskai kažaidralos; si weitoda tugans žaiei ufar-teihand žiuda-skeweineis jah galgatugans.

Ni mag so baurgeinei wisan inuh sinteino manwižos ga-smižonais us-waltjan, žatei ist ga-hahja ga-smižonais, jah žan-nu ga-hahja žo alla ga-main-dužais. Unmaidida bairgiža ga-smižonihaidiwe žize fairnjaize was žata wižra-wairžo sa frumista “condition of existence” allaizo airizaizo us-daudeinaizo stasse. Sinteina us-walteins ga-smižonais, unafbrukans drobna allaize ga-main-dužiskaize ga-hahje, aiweina unastižs jah wageins ga-tarhjand ald barugeineins fram allamma anžaramma. Alla mundoda ga-waurta ga-hahja, jah ize miž-qimandeins fairnjos jah aizawairžos hugisahteis jah in-sahteis, sind maltida, alla niuja-deigana us-alžand fauržis magun frabainida wairžan. Allai mundodai jah tulgjus in-maidjands du luftau, allai weihai sind us-weihanai, jah manna ist bi spedistin ga-baidižs du wardon, miž in-ahaim augam, libaini-satein jah misso ga-wiss is.

Žo žaurft žis sinteino aukanins mažlis faur tauja izos waižeiž so baurgeinei ufar alla airža. In allaim stadim skuld ist ija smiugan, bi-baurgjan jah ga-wissins bindan.

So baurgeinei gaf, žairh bi-faih sein fairhvumažlis, ga-fairhvuga laudja du ga-smižonai jah fra-qumžai allaize lande. Du mikilai trigon ibuka-tilonde, si af-tauh žana žiudeinan grundu fram undaro fotum us-daudeins. Žos fairnjons žiudeinons us-daudeins sind wauržanos fra-qistidos jah wairžand fra-qistidos nauh sinteino. Ijos sind af-skiubanos fram niujaim us-daudeim, hvizos in-tauhts wairžiž fraihnawaurd bi libain faur allos uf-hausjandeins žiudos, žairh us-daudeins žozei ni žana-mais ga-smižonds aržugans hraiwastabins, ak hraiwastabins fram gaujam maist fairražro, jah hvizos tauja sind fra-qumana, ni žatain in landa silbo, ak jah in allaim dailim fairhvaus. In stada fairnjaizo žarbo, žozei ga-nohidos wauržun fram taujam žis landis, trudand niujos, žaurbandeins tauja fram fairra landam jah luftu-kunjam du sis ga-nohjan. In stada fairnjaize gaweinaize jah žiudeinaize ga-skaideinais jah silba-ga-nauhins, trudiž aina allaseidaga sama-fara, aina allaseidaga af-hahandei miž sis misso žizo žiudo. Jah swe in waihteinai, swa jah in ahmeinai ga-smižonai. Žo ahmeina tauja žizo ainaklono žiudo wairžand ga-mains aihts. So žiudeino ainaseidagei jah aggwu-hugei wairžiž mais jah mais unmahteig, jah fram žizai managon žiudeinon jah gaweinon ga-meleinai, skapada fairhvu-ga-melein.

So baurgeinei skreitiž žairh žo adron iusila allaizo manwižo ga-smižonais, žairh žos abraba iusilodons manwižos žis ga-waurdjis allos, jah žos maist barbariskos, žiudos in žizai mana-riggwižai. Žo ungalaubona wairža ize warane sind “the heavy artillery” miž žammei si skiutiž allaim kinesiskaim waddjum in grundau, jah naužjiž žo harduhalsaggiskon aljafijažwa žize barbare du afgiban. Si naužjiž allos žiudos du ga-aiginon žana baurgeiniskan ga-smižonihaidu, jabai ijos ni wiljand du fraqistnan; si naužjiž ijos du inn tiuhan žo swe namnidon mana-riggwiža du im silbom, žata ist, wairžan baurgeinei. Miž ainamma waurda: si skapiž sis aina fairhvu afar izos aigina fri-saht.

So baurgeinei uf-hnaiwida žata land uf fraujinassu žizo baurge. Si skapida abraba mikilos baurgs, si aiauk žo ražjon baurgsgaujane ga-leikožs žizai ražjon landagaujane, jah žanuh si nasida bižiudandein dail žizos gaweins fram žizai dwaližai žizos landalibainis. Jah swa si žata land žaim baurgim afhanando tawida, swe si tawida barbariska jah halbabarbariska landa žaim mana-riggwam, žans airžos waurstwjans žaim barugeinein, žata Australand žamma Wistralanda af-hahandans.

So baurgeinei blaužjiž mais jah mais žo dis-tahein žizo manwižo ga-smižonais, žize gaujane jah žizo aihte. Si huhida žans gaujans, midida žos manwižos ga-smižonais jah ga-midida žo aiht in fawaim handum. Žata žaurfto laisti žis was so raginisko mideins. Af-hahandeins, iž lausaba ga-widanos gaujos miž skaidanaim gaumom, witodam, raginjam jah motom wauržun samana žrihanai in ainai žiudai, ainamma raginja, ainamma witoda, ainai žiudeinai stassigaumai jah ainai motamarkai.

So baurgeinei skapida bi seinana halis taihuntehund jeragana stassifraujinassu abrozons jah airmanozons taweinimahtins žau allaim airizeim mana-aldim samana. Uf-hnaiweins žizos wistimahte, tawilos, sa brukands žizos stomaleiseins ana us-daudein jah airžawaurstwa, staumafaržo, eisarnawigos, glezažružisk fairramelja, “uppodling” allaizo fairhvudaile, manweins žizo ahvo faur faržon, fram airžai allai liudeis us-stampodai — hvarjis airiza “jerahunda” ahida žatei swa-leikos taweinimahteis “slumbridedun” in barma žizos ga-main-dužiskons arbaidais?

Ažžan weis sauhvum: žos manwižos ga-smižonais jah mižgafaros, ana hvize grundau so baurgeinei sik daig, wauržun in žizai faihožiskon gamaindužai us-satidos. At aina suma griž in and-waibeinai žizo manwižo ga-smižonais jah mižgafaros ga-and-hafidedun žo ga-hahja undaro žaimei so faihožisko gamaindužs ga-smižoda jah us-maidida, so ga-teweins žis airžawaurstwis jah žizos ga-smižonais, miž ainamma waurda: žo faihožiskona aihtigahahja, ni žanaseižs žaim južan and-waibidom taweinimahtim. Žo ga-hahja marzidedun žo ga-smižon in stada ija du frumjan. Ija gatawidedun du swa managaim naudi-bandjom. Ija skuldun spraggida wairžan, jah ija wauržun spraggida.

In stada ize trad “the free competition”, miž “the” du izai and-tiložs gamaindužisks jah raginisks “constitution”, jah miž žamma “ekonomiska” jah raginiskin fraujinassu žizos baurgeineistassais.

Faura augam unsaraim ist nu galeika wageins. Žo baurgeiniskona gahahja žizo gasmižonais jah mižgafaros, žo baurgeiniskona aihtigahahja, so and-wairžo baurgeinisko gamaindužs, soei abros manwižos gasmižonais jah mižgafaros bi-swor, ist swe sa haljarunafažs saei ni južanaseižs mahts ist du waldan žaim undar-airžiskom mahtim, žaimei is us-bi-swor. Fram “decades”, žata spill us-daudeins jah kaupis ist hveh spill bi ur-rist žizo and-wairžaizo taweinimahte wižra and-wairža ga-hahja taweinais, wižra aihtigahahja, žoei sind “the conditions of existence” žizos baurgeineins jah izos fraujinassus. Ga-nohs ist žans kaupa-”crises” ga-tarhjan, žaiei žairh ize sinteinans qumins aftra filaus mais hvotjandaba sakand žana “existens” allaizos gamaindužais žizos baurgeiniskons. And kaupa-”crises” wairžiž mikila dails, ni žatain žize us-satidane tauje ak jah žizo južan ga-skapidono taweinimahte, sinteino fra-qistida. And žans “crises” tarmeiž gamaindužisks “epedemic”, saei in allaim anžaraim erom siji žugkižs swe “absurdity” — sa “epedemic” žizos ufar-ga-smižonais. So gamaindužs finžiž sik silbon anaks ibuka-satida in at-stassai žizos hveila-hvairbons barbareins; žugkeiž žatei huhrunaužs, gamaina qisteinibadwa af-maimaitun ija fram allaim libainimanwižom; us-daudei jah kaup fra-qistidai žugkeiž, jah duhve? Duže dis-nimiž filu-managa mana-riggwiža, filu-managos libainimanwižos, filu-managa us-daudei jah filu-manag kaup

continuarį...
_________________
Odin, nuestra luz
ƕar ik im, mižžanei ik im, so is faus gutiskis land
"Llegaremos como fantasmas que somos desde la oscuridad y los aniquilaremos a todos..."
El miedo llamó a la puerta, la confianza abrió y fuera no habķa nadie.

Volver arriba
Ver perfil del usuario Enviar mensaje privado Enviar correo MSN Messenger
Rudorik
Odinista


Registrado: 05 Sep 2008
Mensajes: 1617
Ubicación: Jaén/Granada

MensajePublicado: Jue Ene 05, 2012 3:25 pm    Tķtulo del mensaje: Responder citando

Menuda pasada xD, vaya trabajazo ;)
_________________
Volver arriba
Ver perfil del usuario Enviar mensaje privado MSN Messenger
Mostrar mensajes anteriores:   
Publicar Nuevo Tema   Responder al Tema    Ķndice del Foro Foro de Odinismo - Įsatru -> Gutiska Razda/Lengua Goda Todas las horas estįn en GMT + 1 Hora
Pįgina 1 de 1

 
Saltar a:  
No puede crear mensajes
No puede responder temas
No puede editar sus mensajes
No puede borrar sus mensajes
No puede votar en encuestas


Powered by phpBB © 2001, 2005 phpBB Group